APDEJT.si

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

V noči na torek so ruske sile z droni napadle ukrajinsko mesto Sumi, pri čemer je bila poškodovana civilna infrastruktura, vendar žrtev ni bilo. Napad je bil izveden z iranskimi droni tipa Šahed, ukrajinska protiletalska obramba pa je uspela sestreliti 13 od 17 dronov. Medtem so se v Bruslju sestali zunanji ministri Evropske unije, ki so potrdili novo finančno pomoč Ukrajini v višini 1,4 milijarde evrov, namenjeno predvsem nakupu orožja. Ta sredstva izvirajo iz dobičkov zamrznjenega ruskega premoženja. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko in varnost, Josep Borrell, je poudaril, da to ni izposojanje, ampak legitimno pridobivanje sredstev za obrambo Ukrajine. Dodatno so zunanji ministri EU odobrili tudi sankcije proti šestnajstim posameznikom in petim entitetam, vpletenim v kršitve človekovih pravic v Iranu.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

ZDA in Evropska unija so uvedle dodatne sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, s ciljem pritiska na Putina za mirovna pogajanja. Trump je odpovedal načrtovano srečanje s Putinom v Budimpešti, ker se mu je zdelo nesmiselno. Sankcije ZDA ciljajo na rusko naftno industrijo in jih ukrajinski strokovnjaki ocenjujejo kot hud udarec za Rusijo. Zelenski je pozdravil nove sankcije.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Kijev predlaga več lokacij za pogovore z Moskvo glede vojne v Ukrajini, vendar konkretnega napredka k srečanju na vrhu še ni. Ukrajina se sooča z vse večjimi izzivi na fronti, medtem ko se pogajanja nadaljujejo.

Ruske sile so prvič v treh letih in pol vstopile v regijo Dnipropetrovsk v Ukrajini, kjer poskušajo vzpostaviti oporišče. Ukrajinska vojska je priznala, da je ruska vojska prečkala vzhodno industrijsko regijo Dnipropetrovsk. Spopadi so najintenzivnejši v sektorju Novopavlivka, kjer poteka vrhunec ruske ofenzive.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.